lek

 

Kje kupiti

Persen Forte Persen

Anketa

Kako pogosto ste pod stresom?

vedno

pogosto, nekajkrat na teden

včasih, nekajkrat na mesec

redko, le nekajkrat na leto

nikoli

GLASUJ:

Stres in kaj (ga) povzroča

Dr. Matej Tušak

 

Človekov organizem ima široke sposobnosti prilagajanja. Omogočajo mu preživeti neprijetne in nepričakovane situacije. Raziskave po vsem svetu potrjujejo, da se intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost pritiskom iz okolja izraža v fizičnih, doživljajskih, psihičnih in socialnih motnjah. Temu pojavu pravimo stres.

Stres ni odvisen samo od objektivnih dejavnikov, ampak predvsem od tega, kako zaznavamo  te dejavnike. Naša pričakovanja, želje, samozavest, ocena tveganja, pretekle izkušnje, toleranca na stres je samo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na to, kako dogodek zaznamo.

 

Najpogostejši vzroki stresa

Dejavnike, ki izzovejo stresen odziv, imenujemo stresorji.
Ljudje imamo mehanizme, ki naj bi uravnavali stanje zaradi delovanja stresorjev. A ti mehanizmi so bolj primerni za fizično reševanje iz stresne situacije. Primer: žival oz. prazgodovinskega človeka ogroža plenilec. V takem primeru se zmanjša dotok krvi v možgane in prebavila, poveča se prekrvavljenost mišic, dihanje je pospešeno, dotok energije v kri je povečan. Pračlovek oz. žival sta pripravljena na boj ali beg.

Danes je veliko več psihološkega stresa. Na psihološki stres se moramo odzivati z umirjenimi mislimi, pravilnim in hitrim odločanjem ter s samokontrolo. Tak odziv pa je za sodobnega človeka zaradi delovanja številnih stresorjev večkrat težko dosegljiv.


Nekaj dejavnikov, ki izzovejo stres:

  • pomanjkanje spanja, neugodni zunanji vplivi, bolečina (fiziološki stresorji);
  • več intenzivnejših miselnih naporov (kognitivni stresorji);
  • neprijetni in ogrožajoči notranji dražljaji (psihogeni stresorji). 

 
Kako dojemamo stres

Pri zaznavanju stresa imajo pomembno vlogo naše misli. Kar je za nekoga negativen stresor izjemnih razsežnosti, je za drugega močan pozitiven stresor – motivator.
Na oceno stresorja vplivajo tako zunanji dražljaji kot tudi psihološki dejavniki, zaradi česar je naša zaznava situacije subjektivna.
Ljudje smo si različni. Naketari se v situaciji močnega delovanja stresorjev počutijo zelo neprijetno. Stresorji delujejo negativno, zaviralno. Posameznik lahko situacijo oceni kot škodo, izgubo, grožnjo. To vodi v distres (negativni stres).
Drugi pa se v situaciji močnega delovanja stresorjev dobro počutijo. Stresorji delujejo kot motivator ali izziv za osebnostno rast. To vodi v eustres (pozitivni stres).
Ministresorji in drobni pozitivni stresorji so pomembna sestavina našega dobrega počutja. Težava nastane pri preobremenjenosti, pretiranih časovnih omejitvah in hudih življenjskih preizkušnjah.


Negativne posledice, ki jih lahko povzroči dolgotrajna izpostavljenost stresu:

  • negativen vpliv na razvoj različnih obolenj,
  • motnje razpoloženja,
  • anksioznost in depresivnost,
  • pojav izgorelosti ali »burn-out«, na delovnem, poklicnem in socialnem področju
  • lahko se poslabša človekovo splošno psihološko počutje;
  • lahko vodi do psihosomatskih obolenj in duševne krize.

 

 

 

Le če poznamo vzroke stresa, lahko nanj vplivamo

Ko prepoznamo vzrok stresa,  lahko nanj vplivamo s tehnikami sproščanja, avtogenim treningom, redno telesno aktivnostjo, pogovori z zaupnimi osebami in/ali s strokovnjaki, posvečanjem hobijem, glasbo, vrtnarjenjem, ročnimi deli, branjem, poslušanjem glasbe, sožitjem z domačimi živalmi.

V razmerah, ko za obvladovanje vsakodnevnega stresa naštete možnosti ne pridejo v poštev, pa je dobrodošla pomoč zdravil za vsakodnevno obvladovanje stresa (npr. zdravilo brez recepta rastlinskega izvora Persen®) in ne sintetičnih pomirjeval na recept.