Stopnja stresa je nižja pri ljudeh, ki vstanejo pozneje. Znanstveniki so ugotovili, da obstaja biološka razlika med ljudmi, ki vstajajo zgodaj, in tistimi, ki vstajajo pozno. Primerjali so raven kortizola in ugotovili, da je njegovo nihanje odvisno od tega, kdaj zjutraj vstanemo. Ljudje, ki vstanejo pozneje, so manj v stresu in se počutijo bolj lagodno. Tisti pa, ki vstanejo pred pol osmo, imajo cel dan višjo raven tega hormona v krvi.

• • •

Zaposlene matere imajo večjo vrednost stresnih hormonov kot pari brez otrok. Dobra novica pa je, da stopnja stresa ne narašča s številom otrok.

• • •

70 do 80 % vseh obiskov bolnikov pri zdravniku je zaradi bolezni, ki so povezane s stresom.

• • •

Že kratkotrajni duševni stres podaljša čas, ki je potreben za odstranitev srcu škodljivih maščob iz krvnega obtoka.

• • •

Pri ljudeh, ki so zelo anksiozni (občutijo tesnobo in strah), je verjetnost, da bodo umrli zaradi možganske kapi ali srčnega napada, štiriinpolkrat večja.

• • •

Za zadovoljitev zvečane potrebe mišic, pljuč in možganov po kisiku se pretok krvi med stresom zveča tudi za 300 do 400 %.

• • •

Ženske so bolj izpostavljene stresu kot moški.

• • •

V raziskavah so ugotovili, da psihološko zahtevna dela, pri katerih imajo delavci malo nadzora nad delovnim procesom, zvečajo nevarnost pojava bolezni srca in ožilja.

• • •

Stres prispeva k zvišanju krvnega tlaka, boleznim srca, kapi in drugim boleznim.

• • •

Ko možgani ugotovijo, da je "nevarnosti konec", relaksacijski odgovor ustavi reakcijo "boj ali beg" in telo se v treh minutah vrne v normalno stanje.

• • •

Dolgotrajen stres lahko povzroči izostanek menstruacije ali ovulacije, impotenco in izgubo spolnega poželenja.

• • •

Stres prispeva k razvoju alkoholizma, debelosti, odvisnosti od cigaret, odvisnosti od drog in k zvečanju samomorilnosti.

• • •

Razmišljanje o pomirjujočih ali veselih stvareh lahko stres zmanjša.

• • •

Zgodnja ločitev otroka od matere lahko zveča nagnjenost k stresu in depresiji pozneje v življenju.

• • •

Stresni hormoni začasno upočasnijo prebavo, rast, reprodukcijo in imunski odziv organizma.

• • •

Petnajst članic EU ugotavlja, da stres na delovnem mestu vsako leto prizadene vsaj 40 milijonov zaposlenih in povzroči vsaj za 20 milijard evrov škode na področju ekonomije, zdravstva in okolja.

• • •

V anonimni anketi, ki so jo izvedli med angleškimi piloti že pred 32 leti, 1974, je 71% pilotov priznalo, da so bili v prejšnjem letu (1973) več kot enkrat na delovnem mestu pod vplivom t. i. domačega stresa (težav iz družinskega okolja) in drugih osebnih težav.

• • •

Tudi kortizol je hormon, ki se sprošča pod vplivom stresa. Spodbuja presnovo in veča apetit, zaradi česar se zveča telesna teža in možnost pojava sladkorne bolezni ...